Naprave za prezračevanje, hlajenje, vlaženje, razvlaževanje in ogrevanje zraka (klimatske naprave) za bazene, kinodvorane, trgovske centre, bolnišnice (higienik izvedbe), farmacijo in prehrambeno industrijo, industrijske in športne objekte, hotele in poslovne zgradbe.
Za razliko od standarda EN 779, ki določa razrede filtrov, standard ISO 16890 razvršča glede na skupine filtrov, pri čemer ocenjuje učinkovitost filtra glede na njegovo zadrževanje delcev velikosti od 0,3 do 10 μm. Skupina filtrov PM1 vključuje delce velikosti ≤1 μm, PM2,5 vključuje delce velikosti ≤2,5 μm, PM10 pa obsega delce velikosti ≤10 μm.
Za strokovnjake za filtre je ključna razlika jasna: stari standard preizkuša zadrževanje delcev samo ene velikosti (0,4 μm). Novi standard določa zadrževanje v spektru velikosti delcev.
Skupina filtrov | Velikost delcev (μm) | Klasifikacijski kriterij |
---|---|---|
ISO ePM1 | 0,3 ≤ x ≤ 1 | Minimalna učinkovitost ≥ 50 % |
ISO ePM2,5 | 0,3 ≤ x ≤ 2,5 | Minimalna učinkovitost ≥ 50 % |
ISO ePM10 | 0,3 ≤ x ≤ 10 | Povprečna učinkovitost ≥ 50 % |
ISO Grobi | 0,3 ≤ x ≤ 10 | Povprečna učinkovitost ≥ 50 % |
*ePM = učinkovitost trdnih delcev
Glavne razlike med standardoma EN 779 in ISO 16890 so v pristopu k metodam preskušanja in klasifikacije zračnega filtra. Ta sprememba se je zgodila, ko jo je Mednarodna organizacija za standardizacijo (ISO) izdala kot prizadevanje za izboljšanje kakovosti zraka v luči novih študij, predpisov in vedno večjega onesnaženja z delci (PM). Poudarek novega standarda je na drobnem prahu in je zelo podrobno opisan v obsežnih preskusnih postopkih in metodah razvrščanja.